DPP-regulacija 2026: Kaj zdaj konkretno zahtevajo ESPR, uredba o baterijah in jeklu

ESPR, baterijski potni list in osnutek JRC za jeklo zaostrujejo zahteve DPP. Kaj morajo podjetja konkretno izvesti do leta 2026 – regulativni pregled.

avtor QR3 Redaktion

DPP-regulacija 2026: Kaj zdaj konkretno zahtevajo ESPR, uredba o baterijah in jeklu

Regulativni okvir postaja vse bolj zgoščen

Od začetka veljavnosti uredbe ESPR (EU) 2024/1781 je digitalni potni list izdelka (DPP) zavezujoče pravo EU – ni pilotni projekt in ni priporočilo. V zadnjih tednih se je spremenila predvsem stopnja konkretizacije: sektorski osnutki, mnenja industrijskih združenj in prvi zaključeni pilotni projekti kažejo, kako bodo abstraktna besedila uredb videti v praksi.

Trenutno dogajanje zaznamujejo tri razvojne smeri: odločitev o arhitekturi med ravnjo serije in ravnjo posameznega izdelka, vprašanje ažurnosti podatkov ter vloga registrov in infrastrukture razreševalnikov. Z regulativnega vidika nobena od njih ni neobvezna.


Granularnost podatkov: serija ali izdelek – arhitekturna odločitev s pravnimi posledicami

Kaj določa osnutek JRC za jeklo

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je junija 2026 objavilo osnutek zahtev glede vsebine DPP za jeklene vmesne proizvode. Osnutek sistematično razlikuje med dvema ravnema granularnosti podatkov: ravnjo serije (Lot) in ravnjo posameznega izdelka (Item).

Za ogljični odtis posameznega izdelka (PCF) velja: vzdrževanje na ravni serije, izračun po metodah, združljivih s standardom ISO 14067. To se sliši izvedljivo – vendar le, če lahko lastna IT-arhitektura prikaže to granularnost. Kdor danes dodeli eno samo statično kodo QR na vrsto izdelka, ima strukturni problem.

Evropska komisija je vzporedno odprla javno posvetovanje o zahtevah ekološkega oblikovanja za železne in jeklene izdelke. Deležniki lahko do konca posvetovalnega roka predložijo mnenja – to je časovno okno, ki bi ga podjetja morala izkoristiti za odpravo vrzeli glede praktične izvedljivosti v osnutku.

Ureditev baterij kot vzorčni primer

Baterijska uredba (EU) 2023/1542 kaže, v katero smer se razvija ureditev. Podatke o zmogljivosti, ki se zaradi degradacije spreminjajo, je treba ohranjati ažurne. To ni statično vzdrževanje podatkov – gre za neprekinjen proces, ki ga je brez jasne sistemske arhitekture skoraj nemogoče izpolniti.

Circulor, REPT Battero in TÜV Rheinland so junija 2026 predstavili prvi zaključeni pilotni projekt baterijskega potnega lista za sistem za shranjevanje električne energije (BESS) – z neodvisno preverjenimi podatki tretjih oseb. Rezultat: zahteve uredbe EU o baterijah je tehnično mogoče izpolniti, vendar le z infrastrukturo, ki že od začetka vključuje podatke v živo, verige preverjanja in končne točke razreševalnikov.


Arhitektura registra: kaj se shranjuje – in kaj ne

Decentralizirani model registra DPP

Osnutek izvedbene uredbe o registru DPP postavlja pomembno usmeritev: register shranjuje izključno enolični identifikator, končno točko razreševalnika in oznako blaga – ne pa dejanskih podatkov potnega lista. To je zavestna arhitekturna odločitev v prid decentraliziranemu modelu.

Posledica za podjetja: za dejansko hrambo podatkov je še naprej odgovoren gospodarski subjekt. Register ni podatkovni silos, temveč imenik. Kdor meni, da je skladnost DPP mogoče doseči z vpisom v osrednjo podatkovno zbirko, je model napačno razumel.

Konzorcij CIRPASS-2 je v svojem mnenju o osnutku registra priporočil, da se standard EN 18219 kot zavezujoča referenca vključi v izvedbeno uredbo – med drugim za zagotavljanje interoperabilnosti z GS1 Digital Link. Ali bo Komisija temu priporočilu sledila, še ni znano.

Neodvisno od normativne umestitve se GS1 Digital Link v praksi uveljavlja. Driscoll's je na dogodku GS1 Connect 2026 sporočil, da je serializiral več kot milijardo embalaž za jagodičevje, trenutno pa prehaja na kode QR, ki so v celoti skladne z zahtevami za digitalne povezave. Projekt omogoča sledljivost na ravni posameznega izdelka – od polja do potrošnika.

TEKLYNX je posodobil svojo programsko opremo CODESOFT in zdaj podpira kodirne sheme GS1 »++«, s katerimi je mogoče spletne URL-je neposredno zapisati v pomnilnik oznak RAIN-RFID. To je neposreden odziv na kombinirane zahteve standarda EN 18220 in GS1 Digital Link.


Ažurnost podatkov: kaj regulativno pomeni »ažurno in natančno«

ESPR določa, da mora DPP vsebovati »ažurne in natančne informacije« – ne da bi določala izrecno pogostost posodabljanja. To se zdi kot manevrski prostor, vendar je dejansko zahteva glede sistemske arhitekture: statična koda QR, ki vodi na enkratno izpolnjeno stran PDF, te zahteve ne izpolnjuje, ko se pomembni podatki o izdelku spremenijo.

V praksi to pomeni, da morajo končne točke razreševalnikov voditi do sistemov, ki posredujejo posodobljive podatkovne zapise. Vprašanje ni, ali ima izdelek kodo QR, temveč ali koda vodi do živega vira podatkov.

Tveganje zelenega zavajanja zaradi zastarelih podatkov

Evropska komisija je junija 2026 uvedla postopke zaradi kršitev proti 20 državam članicam, ki direktive za opolnomočenje potrošnikov za zeleni prehod (2024/825) niso pravočasno prenesle v nacionalno zakonodajo. Direktiva je usmerjena proti zelenemu zavajanju ter zahteva jasne navedbe o trajnosti in popravljivosti.

Povezava z DPP je neposredna: kdor v potnem listu izdelka navaja trajnostne podatke, ki ne ustrezajo več dejanskemu stanju, tvega ne le regulativne sankcije po ESPR, temveč tudi kršitve direktive o opolnomočenju potrošnikov. Ažurnost podatkov zato ni tehnična lastnost kakovosti, temveč zahteva glede skladnosti z morebitnimi odgovornostmi.


Stališča industrije in združenj: kje je soglasje

Ecommerce Europe zahteva prožnost

Ecommerce Europe je junija 2026 objavil stališče o izvajanju DPP. Ključne zahteve: prožna granularnost podatkov, postopna uvedba in prostovoljni »delni DPPs« za rabljene izdelke. Združenje izrecno opozarja pred zahtevami, ki bi brez prehodnega obdobja nadomestile obstoječe poslovne procese.

To ni zavračanje koncepta DPP, temveč opozorilo glede praktične izvedljivosti. Komisija mora pretehtati: preveč prožnosti spodkopava primerljivost podatkov v potnih listih, premalo prožnosti pa ustvarja stroške skladnosti, ki bi zlasti preobremenili mala in srednja podjetja.

Blockchain kot infrastruktura zaupanja?

The Hashgraph Group in Merck sta napovedala potni list EU-DPP na verigi blokov Hedera, ki Merckove fizične varnostne označbe združuje s kriptografsko sledljivostjo. Projekt je namenjen skladnosti z ESPR in EUDR v reguliranih dobavnih verigah.

Implementacije DPP na osnovi verige blokov rešujejo specifičen problem: nespremenljivost dokazil o preverjanju. Ne rešujejo pa problema granularnosti podatkov in ne nadomeščajo registrske infrastrukture po modelu izvedbene uredbe. Oba pristopa – decentralizirani registri in porazdeljene knjige – lahko sobivata, vendar obravnavata različne ravni zahtev.


Kaj morajo podjetja zdaj konkretno storiti

Regulativni položaj daje jasno sliko potrebnih ukrepov:

  1. Razjasniti granularnost podatkov: Kateri podatki o izdelku se spreminjajo v njegovem življenjskem ciklu? Te podatke je treba vzdrževati na ravni serije ali posameznega izdelka, ne na ravni vrste izdelka.

  2. Vzpostaviti infrastrukturo razreševalnikov: Identifikator DPP mora voditi do posodobljive končne točke. Statične ciljne strani niso rešitev, skladna z zahtevami.

  3. Oceniti GS1 Digital Link: Za izdelke s fizičnimi nosilci (koda QR, RFID) je GS1 Digital Link nastajajoči standard interoperabilnosti. Naložba v skladne sisteme kodiranja se izplača, še preden sektorske izvedbene uredbe zahteve določijo kot zavezujoče.

  4. Izkoristiti posvetovalne roke: Tako osnutek JRC za jeklo kot tekoče posvetovanje o ekološkem oblikovanju podjetjem omogočata, da opozorijo na vrzeli glede praktične izvedljivosti – preden zahteve postanejo pravno zavezujoče.

  5. Z vzdrževanjem podatkov zmanjšati tveganje zelenega zavajanja: Zastareli trajnostni podatki v DPP niso tehnična napaka, temveč tveganje glede skladnosti po več pravnih aktih hkrati.

Zgoščevanje regulativne konkretizacije v zadnjih tednih kaže: vprašanje ni več, ali bo DPP prišel, temveč kako dobro bodo podjetja pripravljena na posebne zahteve, ko bodo začele veljati sektorske izvedbene uredbe.